Motivirati se in ostati motiviran je težko, vendar pa ključno pri ogromno vidikih življenja. Včasih se zdi, da imamo naravni odpor do vztrajnega truda, ki ga ne more odpraviti nobena količina kofeina ali navdihujočih motivacijskih govorov. Če nismo motivirani, imamo večjo verjetnost, da bomo zanemarili svoje osebne in poklicne cilje. Dejstvo je, da nam vsem kdaj primanjkuje motivacije, vendar pa ta proces z nekaj znanja lahko postane nekoliko lažji.

Motivacija je do neke mere osebna, hkrati pa je tudi vezana na situacijo. To, kar vas spodbudi, da dosežete nek zastavljen cilj, morda neke druge osebe ne bo. Vsi pa bi morali upoštevati, da ko si želimo dobiti zagon za motivacijo (oz. za doseganje nekega cilja), ni ustrezna strategija ta, da iščemo motivacijo.

Morali bi iskati namen in se vprašati naslednja vprašanja:

• Zakaj je to dobro zame?
• Zakaj je pomembno, da dosežem ta cilj?
• Kako se bom počutil/a, ko bo ta cilj dosežen?

Dobro je, da imamo odgovore zapisane nekje pri roki, da se lahko na njih spomnimo vsakič, ko nam zmanjka zagona. Bolj kot bo naš namen oz. cilj specifično postavljen in višje kot bo na našem seznamu prioritet, lažje se bomo motivirali in tudi ostali motivirani. Če nam določena zadeva predstavlja prioriteto, se je bomo veliko lažje lotili, kot če stoji nekje na tretjem ali četrtem mestu naših prioritet.

Na primer: želimo izboljšati odnos s svojim partnerjem, preteči prvih 5 km in poiskati novo zaposlitev. Tistemu cilju, ki bo imel za nas največjo prioriteto, bomo najverjetneje tudi posvetili največ svojega časa.

Cilji morajo, kadar je to mogoče, sprožiti tudi notranjo in ne samo zunanje motivacije. Notranja motivacija prihaja iz našega notranjega zadovoljstva, ki ga doživimo ob določenem vedenju, oziroma dosegu določenega cilja. Zunanja motivacija pa izhaja iz zunanjega sveta in velikokrat vključuje nagrado ali pa nam omogoči, da se izognemo kazni. Notranji motivacijski dejavniki so dolgoročno bolj vzdržljivi kot zunanji. Ko namreč dosežemo določen cilj in dobimo zunanjo nagrado/se izognemo kazni, nam motivacija po enakem vedenju pade in težje dobimo nov zagon.

Primer dobrega notranjega motivacijskega dejavnika bi lahko bila želja po zdravju. Pri tem nam v veliki meri pomaga redno jemanje Omega-3 maščobnih kislin, ki pripomorejo k normalnem delovanju srca in možganov ter k ohranjanju normalnega vida. Stekleničko lahko postavimo na vidno mesto, kamor vsak dan pogledamo (olje na izpostavljeno polico v hladilniku, kapsule pa na kuhinjski pult, kjer se pripravlja hrana) in se tako izognemo temu, da bi pozabili vzeti dnevni odmerek.

Kako si pravilno zastaviti cilje?

Prvo splošno pravilo je torej, da morajo biti vsi cilji, ki si jih zastavite postavljeni čim bolj ozko oz. specifično. Končni cilj si razdelite na več manjših, vmesnih ciljev, ki bodo na koncu pripeljali do končnega cilja. Cilj naj bo tudi sestavljen po metodi SMART – specifičen (specific), merljiv (measurable), dosegljiv (attainable), realističen (realistic) in časovno omejen (timely).

Primer ciljev zastavljenih po SMART metodi:

1. 1. Vsak prvi dan v mesecu po prejemu plače, bom na stran dal 200 evrov, dokler ne bom prihranil za nakup novega avta. Pri tem se je seveda potrebno vprašati, ali si lahko privoščimo vsak mesec dati na stran 200 evrov ter koliko smo pripravljeni in finančno zmožni odšteti za nakup novega avta.
   2. Zanima me področje osebnostne rasti, zato bom vsak dan zvečer, preden se uležem v posteljo in po tem, ko si umijem zobe, bral pol ure knjigo o tej temi. Jutri bom po službi šel v knjižnico in poiskal knjigo na to temo. Ko končam to knjigo, bom spet šel v knjižnico in si izposodil novo knjigo.

Odstranite zunanje motilce

Zunanji motilci nas lahko hitro odvrnejo od cilja in nas de-motivirajo, zato je dobro, da jih odstranimo. Tako si lahko uredimo okolje okoli nas, ki spodbuja doseganje nekega cilja in nas ne odvrača od le-tega. Kot primer lahko vzamemo primer iz prejšnje točke. Če želimo izboljšati svoje znanje o osebnostni rasti, lahko knjigo, ki jo beremo vsak večer postavimo na nočno omarico poleg postelje in jo tam tudi hranimo, dokler je ne zamenjamo z drugo. Pri tem pazimo, da v sobi nimamo zraven sebe mobilnega telefona, prižgane televizije ali pa nekega drugega motilca, ki bi nas odvračal od branja knjige.

S tem, ko se vsak večer po umivanju zob lotimo branja knjige, tudi ustvarjamo navado. V svojo dnevno rutino smo med dve dosedanji navadi (umivanje zob in potem spanje), vključili še eno novo stvar, ki bo čez čas lahko postala naša ustaljena navada. Temu se reče v angleščini »habit stacking«, ko eni dosedanji navadi, priključimo novo navado.

Zavedajmo se potencialnih ovir

Dobro je, da se zavedamo potencialnih ovir s katerimi se bomo soočali pri doseganju našega cilja. Tako se lahko že v naprej pripravimo na te ovire, da se bomo z njimi kasneje lažje soočali. Potencialne ovire delimo na tiste na katere imamo vpliv, in na tiste na katere nimamo vpliva. Če pride do določene ovire na katero nimamo vpliva, se poskusimo ne obremenjevati z njo in se raje osredotočimo na tiste ovire na katere imamo vpliv.

Na primer, da želimo napisati knjigo, zato sklenemo, da bomo vsak dan zvečer po večerji namenili eno uro pisanju. Potencialne ovire na katere nimamo vpliva so: zbolimo, celodnevna službena konferenca, poroka nam pomembne osebe… Potencialne ovire na katere lahko vplivamo pa bi bile: na sporedu je film, ki bi si ga radi ogledali (ga posnamemo), večerna zabava pri prijateljih (se je udeležimo nekoliko kasneje), domača opravila (lahko jih prestavimo na naslednji dan ali pa poskrbimo, da smo jih opravili pred časom, ki ga imamo namenjenega pisanju)…

Združite neprijetno opravilo z nečim prijetnim

Čustva imajo pomembno vlogo pri zagonu in vzdrževanju motivacije. Če smo žalostni, zdolgočaseni, osamljeni ali tesnobni, bo naša želja, da se lotimo težkega izziva ali dokončamo dolgočasno nalogo, upadla. V tem primeru lahko svoje razpoloženje izboljšajmo tako, da nečemu, za kar nismo motivirani, dodamo nekaj zabave. Primer tega bi bilo poslušanje glasbe med tekom ali domačimi opravili.

Če nam primanjkuje motivacije za telovadbo, se je lahko lotimo s prijatelji ali pa se vpišemo na vodene vadbe, planinsko društvo, tekaško vadbo… Pazimo le, da zabava ne bo zmanjšala naše učinkovitosti. Gledanje televizije med pisanjem članka lahko na primer odvrne našo pozornost in nas še bolj upočasni.

Sara Jeram

Viri:

• Mastermind akademija: https://www.mastermindakademija.com/motivacija-kako-se-motivirati-in-ostati-motiviran/
• Brst psihologija: https://www.brstpsihologija.si/motivacija/, https://www.brstpsihologija.si/8-tehnik-motivacije/
• Lifehack: https://www.lifehack.org/900288/what-are-obstacles
• Harvard Business Review: https://hbr.org/2018/11/how-to-keep-working-when-youre-just-not-feeling-it
• Werywell mind: https://www.verywellmind.com/what-to-do-when-you-have-no-motivation-4796954