God Jul – božič na Norveškem
Božični čas na Norveškem zveni kot zasnežena pobočja in gore, prasketanje v kaminu, romantično osvetljene hiše ob fjordih, vožnje s sanmi, severni jeleni in pravljična božična doživetja. Na Norveškem je zima še posebej dolga, dnevi pa kratki in temni, zato si v božičnem času po domovih pričarajo tisto res pravo, čarobno praznično vzdušje.
Kako pa Norvežani praznujejo božič? Kako poteka adventni čas, kaj se dogaja na božični večer in kaj se znajde na praznični mizi? To in še veliko več vam želimo prenesti v tem božičnem času.
Praznik luči
13. december je na Norveškem poseben praznik – dan svete Lucije oziroma festival luči, saj ime te svetnice izhaja iz latinske besede lux, kar pomeni svetloba, luč.
Dan svete Lucije ima več pomenov, ki so se razvili z mešanjem poganskih in krščanskih običajev pred več stoletji.
Tako na eni strani sveta Lucija daruje svetlobo v času teme (decembra so najdaljše noči v letu). Tradicionalno poteka festival luči po šolah, vrtcih in vaseh, ko v belo oblečena svetlolasa mladenka z vencem sveč na glavi ob petju Lucijinih pesmi hodi v spremstvu otrok po temnih prostorih in podarja svetlobo, piškote in pesmi.
Po drugi strani se je pomen svete Lucije pomešal s pomenom Luciferja. Nekoč je namreč veljalo prepričanje, da mitološka podzemna bitja, kot so Nisser, Trolle in Tusser, ta dan hodijo od kmetije do kmetije in preverjajo, ali je vse pripravljeno za božič in ali je hiša pospravljena. Če ne bi bilo tako, bi lahko zažgali dvorišče. Zato je del priprave na božič na Norveškem še vedno urejanje celotnega gospodinjstva.
Julaften, Julbord, Julekake, …
Na Julaften, božični večer, 24. decembra med 17. in 18. uro zvonijo cerkveni zvonovi in številne družine se nato odpravijo na božično bogoslužje. Tako kot pri nas, se tudi Julaften večinoma praznuje v krogu družine.
Bogoslužju običajno sledi Julbord – tradicionalna norveška božična večerja, ki se razlikuje od regije do regije, večinoma pa na njej ponudijo svinjska ali jagnječja rebra, brusnice, rdeče ali kislo zelje, krompir ali celo ribe.
Za sladico postrežejo Julekake – okusno božično torto z rozinami in kardamomom. Odrasli uživajo ob božičnem pivu Juleøl, otroci pa ob rdeči božični pijači Julebrus. Nato se okoli novoletne jelke zbere cela družina in preden odvijejo darila se vsi držijo za roke, hodijo okoli drevesa in pojejo božične pesmi.
Decembra se tudi na Norveškem začenja adventni in predbožični čas. Takrat spečejo vsaj 7 vrst piškotov (kakšne in zakaj vam razkrijemo v naslednjih vrsticah), kupijo darila, pospravijo hišo in čas preživijo na božičnih tržnicah ob kozarcu ali dveh Gløgga.
Gløgg bi najlažje primerjali z našim priljubljenim kuhanim vinom, le da vsebuje še več začimb, dodajo pa mu še mandlje in rozine.
Tudi na Norveškem imajo klasični adventni koledar s 24 vratci. Starejša norveška različica adventnega koledarja je nekoliko drugačna – v pomarančo zabodejo 24 nageljnovih žbic (klinčkov), nato pa (namesto odpiranja vrat) vsak dan odstranijo eno žbico.
Ta čudovit božični okras po hiši hkrati ponese prijeten božični vonj.
Lille Jul Aften
23. decembra norvežani praznujejo lille julaften ali mali božični večer, ko božično drevo tradicionalno okrasijo z girlandami z norveškimi zastavami in drugimi božičnimi okraski.
Pri tem praznovanju je še posebej pomembno, da otroci pred spanjem Božičku, ki ga imenujejo Julenissen, pred vrata ali na okensko polico ne pozabijo postaviti sklede ovsene kaše. Tako pomirijo Julenissena, ki si lahko v nasprotnem primeru privošči kakšno zabavno potegavščino. Na deželi poskrbijo tudi za živali iz gozda in okolice, za katere na ograjo privežejo šop božičnega ovsa – julenek.
Norveški Božiček Julenissen je tudi zaščitnik hiše in dvorišča, darila pa v spremstvu svojih pomočnikov prinaša na božični večer. Po legendi norveški Božiček živi v hlevu v mirnem mestu Drøbak ob Oslofjordu. Božična pošta na Norveškem se razveseli vsakega božičnega pisma, ki je namenjeno Julenissenu.
Paperkaker
Ali ste vedeli, da je pred božičem na Norveškem običaj, da se speče vsaj sedem različnih vrst piškotov, tako imenovanih sju slag? Ti naj bi prinašali srečo in zato so že tradicionalno del prazničnega pogrinjka. Pri tem ni pomembno, kakšni so piškoti, ki se med regijami in družinami precej razlikujejo.
Najljubši piškoti ustanovitelja Norsana, norvežana Joakima, so Pepperkaker – nekoliko drugačni medenjaki.
»Že v otroštvu so bili Pepperkaker moji najljubši božični piškoti. Hrustljavi medenjaki, okrašeni s pisano čokolado in gumijastimi živalmi. Še danes sem vesel, ko jih moja mama Kari speče za našo družino.”
Mama našega ustanovitelja Joakima, Kari Graff, je z nami delila svoj najljubši recept. Sedaj vam manjka le še 6 vrst, da boste zapolnili norveških 7. Upamo, da boste uživali pri peki in jedi.
Vam in vašim najdražjim želimo vesele in predvsem zdrave praznične dni in prijeten vstop v novo leto. Vaša ekipa NORSAN
Havreflarn – ovseni piškoti po receptu Kari Graff
Kaj potrebujete?
- 75 g masla
- 100 g rahlo kuhane ovsene kaše
- 1 jajce
- 125 g sladkorja
- 1 čajna žlička pecilnega praška
Priprava:
- Pečico segrejemo na 200 °C.
- Najprej stopimo maslo in ga zmešamo z ovsenimi kosmiči. Nato stepemo jajce in sladkor, da nastane kremasta masa, ki jo primešamo ovsenim kosmičem, na koncu pa dodamo še pecilni prašek.
- Testo z dvema žlicama položimo na pekač, ki smo ga prekrili s peki papirjem. Na pekač naložimo največ 8 do 10 ovsenih piškotov, saj se bo testo med peko razlezlo.
- Pekač postavimo na sredino pečice in pečemo približno 5 minut, da se robovi nekoliko obarvajo.
- Havreflarne pustimo na peki papirju, dokler se ne ohladijo. Nadaljujemo s peko, dokler niso pečeni in ohlajeni vsi piškoti. Če jih ne boste takoj pojedli, jih je najbolje shraniti v škatli za piškote.