KAKO PREGNATI SPOMLADANSKO UTRUJENOST?

Spomladanska utrujenost, ki se pogosto kaže s pomanjkanjem energije, zaspanostjo in splošno izčrpanostjo, je lahko posledica prehoda iz hladnejših zimskih mesecev v bolj aktivno in sončno obdobje. Eden od ključnih dejavnikov, ki vpliva na spomladansko utrujenost, je lahko naš življenjski slog, med drugim tudi prehrana. S primernim pristopom k prehrani (preprečevanje pomanjkanja hranil) lahko ublažimo simptome in poskrbimo za povečanje energije ter boljše počutje.

spomladanska utrujenost

Zavedati se je potrebno, da bližnjice do zdravja in dobrega počutja žal ne obstajajo, prav tako rešitve večinoma niso preveč enostavne (npr. detox praški) ali obratno, preveč zahtevne (npr. izločitev vseh ogljikovih hidratov). Največ pa lahko naredimo prav z osnovami. Uravnotežena prehrana, ki je v skladu z našimi energijskimi potrebami in vključuje raznoliko paleto hranil, je temelj za naše dobro počutje.

Poglejmo si 5 napotkov, s katerimi se s prehrano lahko kar najbolj borimo proti spomladanski utrujenosti.

1. Poskrbimo za zadosten vnos svežega sadja in zelenjave, ki sta pomemben vir vitaminov, mineralov in antioksidantov, ki pomagajo krepiti imunski sistem ter v našem telesu delujejo protivnetno. Med zelenjavo še posebej izstopa zeleno listnata zelenjava (npr. ohrovt, brokoli, špinača, rukola, zelena solata, regrat, zelje, blitva), ki bi jo bilo dobro v svoj jedilnik vključevati vsak dan. Med sadjem pa jagodičevje (npr. borovnice, robide, maline, ribez), ki bi ga bilo koristno jesti vsaj 3x tedensko.

2. Pomembno vlogo igra tudi vnos različnih žit, žitnih izdelkov in ostalih ogljikovih hidratov (npr. pšenica, pira, ajda, rž, kvinoja, kamut, oves, krompir, riž) ki predstavljajo odličen vir energije v naši prehrani, poleg tega pa hkrati vnesemo tudi pomembno količino prehranskih vlaknin, nekaterih mineralov (železo, magnezij in cink), vitaminov B-kompleksa ter nekaj beljakovin. Pomanjkanje magnezija in nekaterih vitaminov skupine B lahko med drugim pomembo prispeva k utrujenosti. Naš energijski vnos in vnos ogljikovih hidratov naj bo premo sorazmeren s stopnjo in količino telesne dejavnosti.

3. Poleg tega ne smemo pozabiti na beljakovine, ki so ključne za obnovo in rast celic. V prehrano lahko vključimo živalske (meso, ribe, jajčni beljak, mleko in mlečni izdelki) ali rastlinske vire beljakovin (stročnice in izdelki iz njih npr. tofu, tempeh, sojini koščki, veganski nadomestki mesa z dovolj beljakovin – okrog 20 g/100 g živila). Zadosten vnos beljakovin bo prispeval k normalnem delovanju organov, imunskega sistema, ohranjanju mišične mase, kar je še posebej pomembno v obdobju povečane telesne dejavnosti, ki jo prinaša pomlad.

hrana proti spomladanski utrujenosti

4. Zadosten vnos zdravih (Omega-3) maščobnih kislin je pomemben za normalno funkcijo srca in ožilja, možganov in živčevja ter prispeva k ugodnemu presnovnemu profilu. To dosežemo tako, da vsaj 2x tedensko v naš jedilnik vključujemo mastne morske ribe ali pa posežemo po prehranskem dopolnilu iz ribjega olja/olja morskih alg. Pomembno se je zavedati, da sta EPA in DHA obliki, ki nudita največ koristi na naslovu zdravja ter telesnih in kognitivnih zmogljivosti.

5. V kolikor se srečujemo z utrujenostjo v spomladanskem času, je za to lahko krivo tudi pomanjkanje vitamina D, saj je endogena sinteza (preko sonca) tega vitamina v času med oktobrom in majem nezadostna. Precej pogosto pomanjkanje, ki se lahko izrazi kot pomanjkanje energije, je tudi pomanjkanje železa. To lahko enostavno preverimo z analizo krvi v laboratoriju.

 

Namesto zaključka

Prehrana je le eden od ‘stebrov zdravja’, ki bodo imeli vpliv na naše počutje in raven energije.

Poleg prehrane je pomembno poskrbeti še za:

  • zadosten spanec (vsaj 7-9 ur/dan),
  • redno telesno dejavnost (vsaj 30 min intenzivne dejavnosti/dan oz. 150 min/teden),
  • aktivne odmore med dolgotrajnim sedenjem.

V kolikor pa se srečujemo s kronično utrujenostjo, je ta lahko simptom nekaterih bolezni, zato se je ob utrujenosti, ki vztraja ob urejenem življenjskem slogu, potrebno posvetovati z zdravnikom.

 

Avtorica: Jana Levec, mag. dietet. in mag. inž. prehr., Feelgood prehranska svetovalka